Z zaostrovanjem ukrepov se povečuje negotovost med ljudmi. Strah pred boleznijo in izgubo službe je vse bolj prisoten, s stiskami pa se soočajo tudi otroci in mladostniki. Tisti od šestega razreda naprej so ponovno začeli pouk na daljavo. So po spomladanski izkušnji na to bolje pripravljeni?
Že po spomladanskem zaprtju šol so učitelji in ravnatelji opozarjali na velike vrzeli v znanju, pa tudi na socialne razlike, saj so se še bolj poglobile. Vsi otroci namreč nimajo enakih pogojev za šolanje na daljavo, idealno pa tako izobraževanje ni za nikogar. “A ob zavedanju, da je nujno treba preprečiti še večje število obolelih, na smrt bolnih in celo umrlih za covidom-19, bo nekoliko lažje stisniti zobe in potrpeti, tako njim kot vsem nam okrog njih,” je prepričan psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko iz Svetovalnega centra za otroke, mladino in starše Maribor. Ob tem kritično doda, da bi lahko odrasli z vzornim vedenjem otrokom marsikatero stisko tudi prihranili, saj da smo se še pred uvedbo novih ukrepov bolj množično zbirali in družili. “Upam si trditi, da so se v zadnjem mesecu mnogi tako vedli, kar nam kot posameznikom in družbi vsekakor ne more biti v ponos. Pri tem smo kot vzorniki otrokom povsem odpovedali. Vse ukrepe, ki smo jih napovedali za nekaj dni vnaprej, smo prav do konca oziroma do trenutka uvedbe posmehljivo in hrabro zlorabljali,” je dejal. Kot je še povedal, se je treba s to situacijo sprijazniti in spopasti. Izkušnja, ki jo imamo iz pomladi, nam lahko pri tem pomaga.
Posledice zagotovo bodo, a lahko jih obrnemo sebi v prid
Posledice, ki jih bomo čutili vsi, tudi otroci in mladostniki, so zagotovo neizogibne. “Tako je po vsaki katastrofi,” je prepričan Cvetko in si zato želi, da bi fokus preusmerili v stvari, ki se jih lahko iz take situacije naučimo. “Iluzorno se je boriti proti temu, da posledic ne bi bilo. Te je enostavno treba vzeti v zakup. Po mojem prepričanju bo ta učinek učenja največji ravno pri mladih, le pravilno jih je treba usmeriti. Dolgoročno bo manj pomembno, česa se otrok v tem letu ne bo naučil, pa bi morda drugače se, kot pa, kaj se je iz tega naučil, pa se drugače ne bi. Po reakcijah na to mojo trditev bom presojal, ali smo za ta miselni preobrat že dovolj zreli,” pravi psiholog.
Otrokom pomagajmo z zmernim optimizmom
Take krizne situacije so po mnenju psihologa primerne za krepitev pomembnih vrednot in odgovornosti do drugih: “Poskušajmo v otroku vzbuditi občutek, da s svojim ravnanjem lahko prispeva in je s tem pomemben. In če ni vse optimalno oziroma tako, kot se iz idealnejših okoliščin spomnimo, poudarimo, da sta zdravje in to, da imamo drug drugega, pomembnejša od mnogih drugih dobrin.” Otrokom moramo biti dober zgled, še meni Heliodor Cvetko in poudari, da naj ostanemo zmerni optimisti in iščemo dobre možnosti, ki se kažejo v vseh okoliščinah. Tudi šola na daljavo ni izjema.
