Če bi vas vprašala: »Kaj vas najbolj skrbi glede vašega otroka v šoli?« – Kakšen bi bil odgovor?
Na enem izmed srečanj s starši sem kot iz topa dobila odgovor OCENE – da bo torej njihov otrok učno neuspešen (za nekatere to pomeni že oceno prav dobro). In ko sem otroke vprašala kdaj jih starši cenijo, sem dobila odgovor:«Ko dobim dobro oceno.« Šola ni najpomembnejša stvar v življenju vašega otroka. Ocene niso najpomembnejša stvar v življenju. Posebno danes, v svetu neskončnih priložnosti, ki od človeka zahteva predvsem dve stvari – iznajdljivost in prilagodljivost. In predvsem – vaš otrok ni nič bolj vreden vaše ljubezni in spoštovanja, ko dobi dobro oceno. Zelo pomembno je, da damo otroku dovolj močna krila, da bo lahko odletel iz vašega gnezda in dovolj mehka, da se bo vanj lahko vračal. Da je to mogoče, mora imeti dobro samopodobo, biti mora odgovoren, samostojen, zanesljiv, optimističen, kritičen do sebe in drugih, jasno mora imeti postavljene cilje. Biti mora empatičen in znati mora poskrbeti zase.
Kaj lahko za to naredimo starši?
Najprej mu moramo biti model. Karkoli si želite za vašega otroka – postanite mu zgled. Želite, da bi bil srečen? Pokažite mu, da zmorete biti srečni, ko ste z njim. Želite, da bi bil odgovoren? Pokažite, da ste odgovorni. Želite, da je iskren? Bodite iskreni. Želite, da spoštuje druge? Spoštujte druge. Otrok vam želi biti podoben, zato pazite, česa ga učite.
Slišati ga moramo in mu postopoma prepuščati odgovornost za učne in delovne navade. Vsak dan, znova in znova. Po korakih. Sporočati mu moramo, da so njegove obveznosti njegova odgovornost, da ga sicer lahko pri tem podpiramo in mu pomagamo, a odgovornost je kljub vsemu njegova.
Navade otrokom privzgojimo, navade osvojimo s ponavljanjem in vztrajanjem. Ne pozabimo, otroci delujejo po principu ugodja, zato težje usvojijo delovne navade in običajno potrebujejo naše »priganjanje«. A ko enkrat neko vedenje postane navada, otrok neha razmišljati o tem, da mu je to neprijetno početi, ampak to enostavno počne.
Pazite koliko časa namenite šoli.
Ko vprašam starše – kaj najprej vprašate otroka, ko pride iz šole? Je odgovor staršev po navadi »Koliko si pisal?« ali pa »Si danes dobil kakšno oceno?« v najboljšem primeru je to »Kako je bilo danes v šoli?«.
Ko vprašam starše – o čem se pogovarjate med skupnimi obroki? Je najpogostejši odgovor »o šoli«.
Ko otrok leži na kavču in brska po internetu, mu rečete: »Ali se nimaš ničesar za učiti? Telefon ti bom vzel.«
S takimi vprašanji mu sporočate, da je ON enako ŠOLA. Da je vse in edino kar vas zanima šola.
Pogovorite se z otrokom kateri del dneva se bosta pogovarjala o šoli in koliko časa boste tej temi namenili. V tem času lahko »zatežite« glede šole, lahko se dogovorite, pogledate zapiske, pomagate pri načrtovanju. Vendar imata omejen čas. To ni samo naloga mame, tudi oče ima tu pomembno vlogo.
Med večerjo pa se pogovarjajte o njegovem počutju, njegovih intereseih, povejte mu kaj zanimivega o sebi. Toliko lepih stvari doživijo otroci preko dneva, pa si ne upajo povedati, ker mi neprestano »težimo« glede šole.
Ko vidite, da otrok igra igrice, ždi na telefonu, gleda televizijo – navadno ne zaleže nobena prepoved, obstaja pa preprost način, ki bo zmanjšal čas namenjen tem stvarem: zaposlite ga. Enostavno poskrbite, da za te stvari ne bo imel več časa, kot ga vi odobravate. Pošljite ga v trgovino, pojdite z njim na sprehod, prosite koga od bližnjih, da gre kam z njim, naj pomaga pri hišnih opravilih, … Skratka – naj ima zapolnjen dan.
Spomnim se sina, ko je obiskoval 1. razred. Tako rad je pripovedoval kako so med odmorom igrali nogomet, kdo je imel žogo, kdo dal gol. In oči so mu tako žarele, ko je to pripovedoval. Začutila sem njegova močna čustva ob tem doživaljanju. Z aktivnim poslušanjem sem mu dala občutek, da mi je pomemben on sam, njegovi interesi, njegove pomembne stvari. Da me v prvi vrsti zanima on – njegovo počutje. Potem pride na vrsto vse ostalo.
Neva Strel Pletikos,
šolska svetovalna služba
