V preteklem tednu je eden izmed naših učencev pred šolo stopil iz avtobusa, k njemu je v tistem trenutku pristopil drugi in ga brutalno pretepel. Vzrok nasilnega vedenja: ni prenesel poraza pri igranju računalniške igrice preko spleta, obračunal pa je v realnem življenju.

V enem izmed razredov se trudimo učencem pomagati vzpostaviti tako klimo v razredu, da se bodo znotraj razredne skupnosti vsi počutili varno. Kaj se dogaja v tem oddelku mlajših najstnikov? Ustvarjenih imajo kar nekaj vaiber skupin, vsaka ima svoja pravila in vodje, v vsaki skupini si izberejo žrtev in o njej pišejo vse najslabše. Kako naj se otrok, ki je postal žrtev svojih vrstnikov, počuti varno med sošolci, v razredni skupnosti, v šoli in nasploh? Zastrašujoče pravilo te vrste iger je: če posameznik ni v vlogi »napadalca«, bo pristal v vlogi žrtve.

Že v nižjih razredih imajo učenci odprte facebook profile in po 1000 prijateljev. Ko se v šoli z njimi pogovarjamo o prijateljstvu, ugotovimo, da sploh nimajo realne slike o tem, kaj pomeni biti prijatelj. Kar žalosti, pa je dejstvo, da menijo, da imajo tudi v realnem življenju preko 100 prijateljev.

Najstnice veliko časa brskajo po spletnih omrežjih, predstavljajo si idealno življenje, nemalokrat jih razni »prijatelji« nagovarjajo k hujšanju, samopoškodbenemu vedenju, nagovarjajo jih k zgodnji spolnosti, k igranju določenih igric preko spleta …

To je le nekaj opisanih dogodkov zadnjih dni, s katerimi se srečujemo pri delu z najstniki. Biti del skupin na spletu – pomeni imeti moč. Tako doživlja svojo vlogo v družbi vrstnikov vse več najstnikov.

V šoli skušamo preko delavnic in predavanj, tudi zunanjih strokovnjakov, ozavestiti starše in otroke o škodljivosti takšnega načina uporabe nove tehnologije. V ta namen smo 23. maja 2017 pripravili predavanje z naslovom Spletna etika in spletna varnost. S pisnimi vabili so bili vabljeni vsi starši naše šole, torej več kot 500 staršev.

Predavanje je sofinancirala Občina Piran, izvajalka projekta je bila organizacija MISS. Predavanje je vodila Tjaša Jerman Kuželički. Predavateljica je najprej predstavila spletno stran safe.si, to je stran, ki nam lahko poda prve informacije o varni uporabi spleta in kako ukrepati, ko se nehote znajdemo v težavah mi ali naš otrok zaradi nepoznavanja nevarnosti in pasti ob uporabi spleta.

Spregovorila je o pravilih, ki jih morajo v družini postaviti starši, ko pride nova tehnologija v hišo. Čas uporabe, kraj uporabe in vsebina uporabe – vse to mora biti jasno dogovorjeno z otrokom. Spodbudila je starše, da skupaj s svojim otrokom raziskujejo internet.

Opozorila je na dejstvo, da je internet več kot zabava, tu se med najstniki odvija veliko merjenje moči. Igranje igric – o katerih se v razredu vsi pogovarjajo – pomeni moč in lažen občutek sprejetosti. Opozorila je na dejstvo, da moramo otroke navajati, da so kritični do spletnih objav, na izsiljevalske viruse in prevare. Opozorila je starše, da morajo tudi sami sebi znati omejiti čas uporabe sodobne tehnologije, saj so sami s svojim vedenjem največji zgled otrokom.

Zelo zanimiv je predlog Tjaše Jerman Kuželičk: »Mobilni telefoni naj doma postanejo stacionarni za vse družinske člane.« Pametni telefoni, ki jih otroci uporabljajo kjerkoli in kadarkoli, so podaljšana roka računalniku, saj omogočajo dostop na splet, kjerkoli se že otrok nahaja. Opozorila je, da se mladi, pa tudi starejši, z igricami hitreje zasvojijo kot s čimerkoli drugim. V igricah je past, gre za hitro nagrajevanje, najstniki so na tak način hitro čustveno nagrajeni. K igricam se pogosto zatekajo otroci, ki ne doživijo sprejetosti, potrditve s strani njim pomembnih ljudi ali pa se ne znajo vključiti v skupnost vrstnikov, zato želijo pobegniti od realnega življenja. O zasvojenosti govorimo takrat, ko otroka ne zanima nič drugega kot igrice, prav zato pa tak najstnik kmalu ne zna več ločiti realnosti od nerealnosti. Pogosto otrok, ki je še pred kratkim obiskoval interesne dejavnosti, zamenja le-te za virtualni svet in igrice, tudi v tem primeru govorimo o zasvojenosti.

Predavateljica je opozorila na spletni ugled vsakega uporabnika, povedala je, da nepremišljene objave podatkov ne moremo spremeniti ali izbrisati fotografij … Opozorila je na pomen dobrega in varnega gesla. »Geslo mora biti kot zobna ščetka. Nikomur je ne posodimo in pogosto jo menjamo,« je nazorno prikazala, kako bi morali sami poskrbeti za svojo in otrokovo varnost na spletu.

Staršem je še položila na srce: »Spoznajte spletne prijatelje svojih otrok. Otroci sami zelo težko ocenijo, kdo je na spletu nevaren.« Mnogi objavljamo svoje in svojih bližnjih fotografije na različnih socialnih omrežjih. Otroci nas seveda posnemajo, delijo svoje posnetke s svojimi virtualnimi prijatelji, čez čas so le-ti dostopni kateremukoli uporabniku spleta … »Bodite dober zgled!« je še opozorila. In zaskrbljeno zaključila. »Cela družba drsi v zasvojenost z novimi tehnologijami.«

Kaj lahko storite starši? Bodite zgled otrokom in pridobivajte si znanje o varni uporabi spleta in o pasteh, ki prežijo na vašega otroka. Za tokratno predavanje smo poslali preko 500 vabil, predavanja pa se je udeležilo 15 staršev. Verjamem v to, da si starši znanje pridobivate tudi drugje, na za to namenjenih spletnih straneh.

Tjaša Jerman Kuželički vabi k ogledu spletnih strani:
www.safe.si
www.safe.si/otroci
www.logout.si
www.varninainternetu.si

TOM telefon: 116 111

Neva Strel Pletikos, univ.dipl.pedagog, pof.sociologije