Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane. Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.
Študije kažejo, da Evropska unija zavrže več hrane, kot je uvozi (vir: www.rtvslo.si/okolje/studija-evropska-unija-zavrze-vec-hrane-kot-je-uvozi/640985).
Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni, da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo.
Posvetimo nekaj trenutkov in se z otroci pogovarjajmo o tej temi. Pomembno je, da mi s svojimi besedami in zgledom, spodbudimo otroke k spremembam.
9 namigov proti odpadni hrani
Nakupovalni listek za 4-člansko družino
Izobrazimo se o rokih uporabe
Kako zmanjšati količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju
